Tetanus pri psih

Tetanus je bolezen, katero povzročajo toksini bakterije Clostridium tetani. Bakterija proizvaja spore, ki v okolju – v zemlji, ostanejo dolgo časa in so zelo odporne na različne okoljske vplive. Prisotnost bakterije ne pomeni bolezni, ta pa se razvije, ko spore vstopijo v rane, ki jih imajo živali, v katerih so omogočeni anaerobni pogoji (okolje z malo kisika). V takih pogojih spore bakterije C. tetani začno proizvajati toksine, ki so odgovorni za klinične znake bolezni. Toksini se vežejo na živčne končiče ter povzročajo pretirano krčenje mišic. Bolezen se med živalskimi vrstami najpogosteje pojavlja pri konjih, ki so na delovanje toksina najbolj občutljivi, psi in mačke so na toksin bolj odporni in je tako pri njih bolezen redka, vendar se še vseeno pojavlja.

Klinični znaki bolezni se navadno razvijejo 5. do 21. dan po okužbi rane z bakterijo. Bolezen se lahko klinično izrazi le na delu telesa, kot na primer krči v skupini mišic – lokaliziran tetanus, lahko pa napreduje do generalizirane bolezni, pri kateri imajo psi krče v mišicah celotnega telesa.

Najbolj značilni klinični znak bolezni je krč obrazne ter čeljustne mišičnine, ki je lahko tako močan, da psi ne morejo jesti. Zaradi tega imajo psi spremenjen obrazni izraz. Krč obrazne muskulature lahko povzroči nagubanje čelnih mišic, uhlje obrne navznoter in nazaj, očesni zrkli navzven ter povzroči zategovanje ustnic, kar izgleda kot da se žival smeji ali dela grimase. To stanje strokovno imenjujemo risus sardonicus in je eden izmed značilnejših znakov pri prepoznavanju bolezni. Povzroča tudi prolaps tretje očesne veke, pretirano penasto slinenje, težave pri požiranju, ekstremen krč mišičnine nog (iztegnjene, toge okončine), povišano telesno temperaturo, pohitreno bitje srca in pospešeno dihanje. Bolezen lahko napreduje do tega, da pes ne more hoditi, če so v krču tudi dihalne mišice in diafragma, imajo težave pri dihanju. Živali so zelo občutljive na dotik in glasne zvoke.


 

Medo, 5 mesečni nemški ovčar s tetanusom.

 

Najpomembnejše pri zdravljenju je pravočasna aplikacija tetanusnega antitoksina. Podporna terapija vključuje zdravila proti krčem, povišani telesni temperaturi in protibolečinska zdravila, žival pa mora okrevati v mirnem in tihem okolju.

Prognoza ozdravitve je različna, odvisna je od resnosti izraženih kliničnih znakov in od pravočasnega zdravljenja. Živali z lokalizirano obliko imajo boljše možnosti za ozdravitev od tistih z generalizirano obliko. V 40 – 50 % primerov se lahko okužba z bakterijo konča tudi s poginom. Čas popolne ozdravitve lahko traja nekaj tednov do mesecev, s pravilnim zdravljenjem in oskrbo v povprečju 4 tedne.

Značilni obrazni izraz je 18. januarja letos za posneto fotografijo pokazal pet mesečni nemški ovčar Medo iz Bratonec. Preko ranice na tačkah se mu je, kot opisano, bakterija naselila v telo in povzročila krč obrazne mišičnine ter povišano telesno temperaturo.

Če opazite, da ima vaš ljubljenček na telesu kakršno koli rano, mu lahko sami pomagate z nanosom 3 % vodikovega peroksida, kateri v rano vnese kisik in tako prepreči, da bi se v rani ustvarili pogoji z malo kisika, v katerih uspeva bakterija Clostridium tetani. Za okužbo so lahko dovolj že majhne ranice v ustni votlini, saj so spore prisotne v zemlji in pri pobiranju stvari iz tal kaj hitro zaidejo v telo. Če pri svojem psu opazite katerega koli izmed prej opisanih znakov, se kar najhitreje odpravite do svojega veterinarja, saj je pravočasno zdravljenje ključnega pomena za dokončno ozdravitev živali.