Vpliv kastracije in sterilizacije na psa

"Najbolj zanesljiva študija, katera je potekala 13 let, prihaja iz veterinarske fakultete univerze v Davisu, ZDA, kjer so zbirali podatke kako sterilizacija in kastracija vplivata na zlate prinašalce, predvsem so se osredotočili na težave pri posegih opravljenih pred dopolnjenim letom starosti. Živali so razdelili v 3 skupine - intaktne, zgodaj sterilizirane/kastrirane (pred 12 mesecem), ter pozno sterilizirane/kastrirane (nad 12 meseci). Ker so zlati prinašalci prav tako kot druge velike pasme nagnjeni k razvoju kolčne displazije in drugim gibalnim težavam, lahko med njimi potegnemo vzporednice."

V študiji so preučevali pogostost pojavnosti kolčne displazije, pretrganja kranialne križne kolenske vezi ter pojavnost neoplazij kot so limfosarkom, hemangiosarkom ter mastocitom.


Kolčna displazija - pri nekastriranih samcih je odstotek pojavljanja 5%,pri zgodnje kastriranih 10%, pri pozno kastriranih pa okrog 3%.Pri zgodnje steriliziranih samicah je ta odstotek 5%, pri pozno pa enak intaktnim 3%.

Pretrgane kranialne križne kolenske vezi- pri nekastriranih ni bilo primera, pri zgodnje kastriranih je bila pojavnost 6%, pri pozno pa 1%. Pri samicah pri pozno steriliziranih in intaktnih ni bilo primera, pri zgodnje steriliziranih pa 8%.

Patofiziološki razlogi za nastanek kolčne disolazije in pretrganje kranialne križne kolenske veziv povezavi s sterilizacijo in kastracijo so povezani z vplivom spolnih hormonov na nadzorovanje zaprtja rastnih linij kosti. Če teh hormonov ni, se te rastne linije zaprejo nepravilno in tako lahko pride do razvoja prej omenjenih stanj.Pri zgodnje kastriranih samcih je bila pojavnost kolčne displazije 2x višjakot pri nekastriranih, medtem ko pozna kastracija ni vplivala na pojavnost displazije. Pri samcih se rastne linije zaprejo hitreje kot pri samicah, zaradi tega pri samicah zgodnja odstranitev jajčnikov nima tako velikega vpliva na razvoj kolčne displazije kot pri samcih.


Limfosarkom - samci : pri nekastriranih 4%, pri zgodnje kastriranih 10%, pri pozno 0.
- samice:pri ne in pozno steriliziranih 1%, pri zgodnje pa 6%.
Razlik med psi pri hemangiosarkomu in mastocitomu glede na intaktnost ni bilo. Hemangiosarkom in mastocitom pa sta pogostejša pri pozno steriliziranih samicah do 7%, pri nesteriliziranih in zgodnje steriliziranih pa okrog 2%.
Vloga pomanjkanja spolnih hormonov na razvoj neoplazij je bolj zapletena.Pojavljanje hemangiosarkoma in mastocitoma pri pozno steriliziranih samicah bi lahko razložili z nenadnim pomanjkanjem estrogena , vendar natančne študije še niso končane.
Kar se tiče osteosarkoma je neka druga študija, v kateri so uporabili rottweilerje kot model za proučevanje ugotavlja, da je pri sterilizaciji/kastraciji pred prvim letom starosti pogostost pojavljanja te neoplazije do 4x višja kot pri intaktnih živalih.
Hipotiroidizem- zmanjšano delovanje ščitnice, se razvije pri kastriranih/steriliziranih pseh pojavi kar v 3x večjem odstotku.


Če povzamem rezultate in ugotovitve večih študij:

KASTRACIJA/dobro - ne pride do raka testisov
- zmanjša možnost nastanka raka prostate
- zmanjša možnost nastanka perianalne fistule
- lahko zmanjša razvoj diabetesa
/slabo - pred 1 letom starosti poveča verjetnost za razvoj osteosarkoma
- poveča možnost razvoja srčnega hemangiosarkoma
- 3x poveča verjetnost nastanka hipotiroidizma
- poveča možnost nastanka raka mehurja
- ortopedske težave itd.

STERILIZACIJA/dobro - pred 2,5 leta starosti zmanjša verjetnost razvoja malignih tumorjev( ne pred 2 ciklusom) - zmanjša razvoj piometre
- zmanjša možnost nastanka perianalne fistule
- zmanjša možnost razvoja tumorjev na jajčnikih, maternici in materničnem vratu
/ slabo - sterilizirane pred 1 letom starosti - velik odstotek razvoja osteosarkoma ( večje pasme) - 3x več hipotiroidizem
- do 20 % urinska inkontinenca
- večja nagnjenost k urinskim infekcijam, vaginitisi, dermatitisi
- 3x bolj nagnjene k alergičnim reakcijam po vakcinacijah itd.


Mislim, da bi se morali lastniki živali in veterinarji malo zamisliti in bolj resno pristopiti k kirurškim posegom kastracije in sterilizacije. Razlogi , zakaj opraviti določen poseg ali ne , bi morali biti premišljeni in tehtni, za vsako žival posebej,saj je vsak organizem drugačen in tudi posledice niso pri vseh enake. Pogovor med lastnikom živali in veterinarjem je tako nujen, lastnik mora vedeti kaj lahko pričakuje in veterinar mora iskreno opozoriti lastnika na vse slabe in dobre strani. Čeprav vem , da so tudi mnenja veterinarjev različna, pa vseeno ne moremo mimo študij in njihovih ugotovitev , če nam je to všeč ali ne. Tukaj smo zato, da delamo v dobrobit živalim in končno tudi njihovim lastnikom. Lastnikom pa v nasvet - če niste zadovoljni z odgovori svojega veterinarja, si izberite drugega, ki bo vreden vašega zaupanja.